Povzetek

Kako motivirati zaposlene, se poraja vprašanje pri mnogih. Naj bo to javni ali zasebni sektor. Motivacija je torej tista lastnost, katera bo postavila temelj uspešnega poslovanja podjetja. Nikakor se podjetja naj ne sprašujejo ali zaposlene motivirati ali ne. V kolikor se pri njih poraja to vprašanje, se lahko zgodi tisto, kar nobeden ne bi rad. Vemo, da je v času krize potrebna motivacija še bolj kot pa prej. Zaposleni, ki so motivirani, bodo z veseljem opravljali svoje obveznosti, svoje dolžnosti do delodajalca. Vodje pa so tisti, ki morajo za motivacijo poskrbeti kar se da najboljše. Vodja je tisti, ki naj bi poskrbel, da zaposleni na delo prihajajo z veseljem, ga z veseljem tudi opravijo itd. Ne glede ali je to javni ali zasebni sektor, motivacija more biti prisotna. Vodja torej naj, med drugim tudi, delavce opazuje in v kolikor se pojavi potreba po motiviranosti, to tudi opravi. Motivira pa lahko tudi drugi zaposleni, ne samo vodja. Bodisi katerikoli nadrejeni, bodisi sodelavci med seboj. Kdo pravi, da more biti motivacija v obliki denarja? Že sama lepa beseda lahko veliko pomeni.

Večina podatkov sem pridobila s pomočjo orodij, ki jih ponuja WEB 2.0. Vključila pa sem tudi podatke, ki sem jih nedavno nazaj pridobila s pomočjo intervjuja ter knjižno gradivo.

1. Uvod

S seminarsko nalogo, z naslovom: Primerjava vpliva motivacije na zaposlene v javnem in zasebnem sektorju: študija primera na področju Slovenije, želim raziskati, kateri so ključni dejavniki motivacije pri zaposlenih. Pri tem želim raziskati na kaj dajo podjetja večji poudarek.

Podatke lahko pridobimo na različne načine. V tokratni seminarski nalogi bom  večina podatkov pridobila z različnimi orodji, ki jih danes ponuja WEB 2.0.

Namen seminarske naloge je raziskati kje so ključni dejavniki motivacije in ali je pri tem kakšna razlika med javnim in zasebnim sektorjem. Danes je motivacija zaposlenih na delu še kako pomembna. Že samo izrečena lepa beseda je lahko več kot dovolj in lahko pomeni človeku veliko.

Cilj seminarske naloge je s primerno metodo raziskovanja pridobiti čim več podatkov. Prav tako je cilj spoznati čim več orodij ter ostale možnosti, ki nam jih ponuja WEB 2.0. Cilj pa je tudi naučiti se, kako iskati oziroma poiskati podatke na spletu.

2. Metodologija zbiranja podatkov

Za potrebe izdelave seminarske naloge sem uporabila naslednja orodja, katera so v sklopu WEB-a 2.0:

  • WordPress – je odprtokodni program, namenjen za objavo člankov v obliki bloga. Gre za javno dostopno možnost izdelave bloga. Program je dostopen v več različnih jezikih, med njimi pa ja tudi slovenska verzija. Sama seminarska naloga je torej izdelana v obliki bloga. Blog pa je možno kadarkoli popravljat, dopolnjevat, brisat itd. Da pričneš z izdelavo bloga, ja najprej potrebna registracija. Po uspešni registraciji sledi pisanje bloga. Uporabimo podlogo »Twenty Twelve«. Zatem v glavo podloge uvozimo sliko, primerno svoji temi in uredimo še naslov seminarske naloge. V blogu uredimo dve strani. Ena bo namenjena sami vsebini seminarske naloge, druga pa bo vsebovala vire in literaturo. Urejanje bloga priredimo primerno svoji temi, kjer lahko vključimo razne povezave, razne video posnetke, razne slike itn.
  • Wikipedia – nam ponuja možnost izbire med več kot 137.000 objavljenih člankov iz več področij. Gre za tako imenovano enciklopedijo, katero dopolnjujemo mi sami, mi bralci, uporabniki. Prosto lahko bodisi popravljamo, bodisi na novo objavljamo, dopolnjujemo, spreminjamo članke. Ta način nam tudi omogoča prebiranje člankov z mnogo področjih, saj uporabniki poskrbijo, da je pokritih veliko področij.
  • Youtube – predvsem med mladimi zelo dobro poznana spletna stran. Ogromno video posnetkov, ogromno video spotov, skratka ogromno video vsebin s strani uporabnikov nam ponuja Youtube. Uporabniki lahko prosto pregledujemo video vsebine. Če pa želimo vsebino ocenit oziroma pokomentirat, je potrebna registracija. Youtube je tudi ena izmed možnosti samopromocije.
  • Google Trends – prikazuje grafično priljubljenost ključnih besed skozi čas. To pomeni, da lahko preverimo kdaj je bila za besedo ali besedno zveza narejena poizvedba pri nas ali pa v tujini. Primerjamo lahko posamezno besedo ali besedno zvezo, lahko pa primerjamo več besed ali besednih zvez med seboj.
  • Google – spletni iskalnik, namenjen pridobivanju raznih informacij za namen seminarske naloge. Podatke sem iskala z raznimi možnostmi kot so: iskanje z »«, kar pomeni, da iščem točno takšno zaporedje, kot je zapisno v navednicah. Poskusila sem tudi s predznakom minus (-) kar pomeni, da iskane besede s predznakom (-) ne iščemo. Polega tega uporabim še klasično iskanje, kjer se samo zapišejo besede, brez kakršnikoli predznakov.
  • Najdi.si – gre za slovenski spletni iskalnik, prav tako namenjen pridobivanju raznih informacij. S pomočjo iskalnika Najdi.si sem prišla do bloga Zavarovalnice Maribor.

3. Teoretsko ozadje z opredelitvijo pojma motivacije

Mihalič (2011, str. 4) pravi, da danes ni več dvomov ali se naj zaposlene motivira ali ne. Meni, da je motiviranje nujno in da brez motiviranja in stimuliranja sodelavcev ni uspešnega vodenja. Brez uspešnega vodenja pa ni uspešnih zaposlenih in brez uspešnih ljudi ni uspešne organizacije. Zato je motiviranje na delovnem mestu zelo pomembno in zato more biti izvajanje motiviranja ena izmed prioritetnih nalog in odgovornost vsakega vodje, ki nastopa v organizaciji.

Lipičnik in Mežnar (1998, str. 184) pravita, da je motivacija tisto, zaradi česar ljudje ob določenih svojih sposobnostih in znanju delajo. Brez tega človek ne more biti dejaven. Menedžerji jo uporabljajo kot orodje za krmiljenje človekove dejavnosti v želeno smer. Temu procesu pa pravimo motivacija.

Pojem motiviranje se načeloma razume kot nekaj koristnega, podobno čarobnemu prahu, ki se ga potrese po ljudeh, da dobijo moč in da postanejo pripravljeni za delo. V resnici pa gre za preprost pojem, kjer se vprašamo, kako ravnati z ljudmi in doseči, da bodo bili sami zadovoljni z delom (Keenan, 1996).

Čertalič v svojem članku pravi: »Kriza je v ljudeh naselila določen strah in negotovost. Dogajajo se namreč marsikatera nepotrebna odpuščanja zaposlenih, kar vpliva tudi na ostale, ki v podjetju ostanejo. Vendar pa podjetja brez visokokvalificiranih, kreativnih in fleksibilnih zaposlenih ne morejo uspešno funkcionirati, zato je za podjetje bistvenega pomena, da v času krize sprejme nujne ukrepe in razmišlja čim bolj inovativno. Glede na trenutne finančne težave podjetij je po mojem mnenju najbolj smotrno, da vodstvo podjetja svoje napore in energijo usmeri v nematerialne načine motiviranja, kot so na primer fleksibilni delovni čas, omogočanje dela od doma, več pohval in simboličnih nagrad, razvijanje skupnih ciljev in izzivov za vse zaposlene, spodbude za dobro opravljeno delo ter spodbujanje timskega dela. Če bo podjetje zaposlene ustrezno motiviralo, bosta produktivnost in vztrajnost med zaposlenimi zagotovo višja. Prav tako je zelo pomembno, da vodja čim več komunicira in deli mnenja z zaposlenimi, saj bodo zaposleni začutili pripadnost in pomembnost v podjetju.«

Namen motivacije je torej pripraviti zaposlene v organizaciji, da bodo z veseljem pripravljeni opravljat svoje delo oziroma svoje dodeljene naloge oziroma obveznosti, da jih bodo opravljali hitreje, čim bolj kvalitetnejše, da bodo na delovnem mestu zadovoljni in čutili pripadnost k podjetju v katerem so zaposleni.

Dejavnik, kateri vplivajo na motivacijo pa so lahko naslednji:

  • koristnost dela,
  • delovne razmere,
  • varnost zaposlitve,
  • stalnost zaposlitve,
  • pohvale,
  • graje,
  • tekmovanje,
  • sodelovanje,
  • problemi,
  • plača,
  • dodatki,
  • bonusi,
  • nagrade …

Vsi ti zgoraj našteti dejavniki pa na posameznika nimajo enakega vpliva. To pa pomeni, da jih lahko ločimo – nekateri dejavniki lahko pozitivno, nekateri pa negativno vplivajo na posameznikovo motivacijo na delovnem mestu.

4. Google Trends

Google Trends nam prikazuje grafično priljubljenost ključnih besed skozi čas. To pomeni, da lahko preverimo kdaj je bila za besedo ali besedno zveza narejena prva poizvedba pri nas ali pa v tujini. Preverjamo lahko za posamezno besedo ali besedno zvezo, lahko pa primerjamo več besed ali besednih zvez med seboj. To pomeni, da preverjamo, kako pogosto je bila posamezna beseda ali besedna zveza vtipkana v iskalnik za določeno državo. Kriterije si izberemo sami (katera država, katero časovno obdobje bomo raziskali itd).

Google Trend nam tako pove, da je bila prva poizvedba v Sloveniji, glede motivacije, narejena šele meseca novembra, leta 2006, kar lahko vidimo na povezavi: http://www.google.com/trends/explore#q=motivacija&geo=SI&cmpt=q.

5. Motiviranje predstavljeno na nekoliko »drugačen« način

Ali se pri svojem delu srečujete s kopico drugih del in ne veste ne kam ne kod? Spodnji video posnetek vas lahko reši iz takšnih težav. Eden izmed načinov, kako motivirati zaposlene, predstavljam v spodnjem video posnetku.

Iz video posnetka lahko vidimo, kateri so tisti koraki, ki vodijo do uspešne motivacije. Ti pa so:

  • motiviranje samega sebe (če želimo doseči cilj, je potrebno motivirati sami sebe),
  • spoznati je potrebno zaposlene (dovolimo si spoznati ljudi, s katerimi bodo delali v okolju),
  • določiti je potrebno jasne cilje podjetja (cilji morejo biti poznani vsem zaposlenim  v podjetju),
  • pravilno je potrebno razdeliti delo in obveznosti med zaposlene ter
  • obvezno uvesti sistem nagrajevanja (materialno ali nematerialno nagrajevanje).

6. Javni in zasebni sektor

6.1  Javni sektor

Javni sektor je izraz, s katerim zajemamo javnopravne organizacije, kjer se opravljajo javne funkcije, uresničujejo javni interesi in zadovoljujejo javne potrebe. Gre za zadovoljevanje tistih javnih potreb, interesov in funkcij, glede katerih se sprejme odločitev, da se bodo urejale kot javne zadeve na ravni države ali lokalne skupnosti. Lahko pa javni sektor definiramo kot skupek organizacij, ki opravljajo javne funkcije – izvajajo upravno-politični proces in zagotavljajo javne storitve. Ni pomembna definicija javnega sektorja. Obstajata pa dva razloga za njegov obstoj. Prvi razlog tiči v nepopolnem trgu in drugi v neučinkovitosti trga. Če bi torej trg bil popoln, bi se zagotavljala učinkovita izraba zmogljivosti in proizvodnja dobrin, po katerih je povpraševanje. (Wikipedia).

6.2  Zasebni sektor

Zasebni sektor za razliko od javnega sektorja strmi k pridobivanju dobička, kjer vladajo zasebni interesi lastnikov družb. Zasebni sektor je ustanovljen iz vložkov posameznika ali pa drugih gospodarskih družb. Gre za družbe, ki so v sodni register vpisane kot kapitalske ali osebne družbe. Med zasebni sektor pa se štejejo tudi samostojni podjetniki, društva, zadruge ipd.

7. Motivacija zaposlenih v javnem sektorju-na primeru občine X

Brejčeva v svojem eseju lepo pripoveduje, da zaposlene motivirajo različni dejavniki, kot so: zanimivo delo, zadostna informiranost, varnost zaposlitve, dobra plača, priložnost za razvijanje  posebnih sposobnosti in podobno. Praksa pa tukaj dokazuje, da visoko motivirani uslužbenci delajo bolje kot tisti, ki so slabo motivirani. Avtorica je prav tako zapisala, da raziskave kažejo, da zaposleni, ki čutijo povezanost z vizijo, poslanstvom in vrednotami organizacije, delajo učinkoviteje in so pri delu manj odsotni oziroma beležijo manj izostankov z dela. Meni, da bi morala organizacije nuditi vsakemu možnost opravljanja dela, ki ga zanima in ga najbolje tudi opravlja. Vsaka sprememba prinaša negotov rezultat, zato je tukaj vedno prisoten strah pred neželenimi učinki sprememb. Dokler je pri zaposlenih prisoten strah, se ne bo nič spremenilo, zato more obstajati kultura zaupanja, kjer je sprejet tako uspeh, kot tudi napake. Brejčeva je tudi mnenja, da je motiviranje v javni upravi še posebej težavno zaradi pomanjkanja jasnih ciljev in vizij, ki otežujejo zaposlenim razumevanje med dosežki in uspešnostjo uprave. Avtorica je zapisala, da je delo neenakomerno razporejeno, nekateri delajo preveč, nekateri premalo. Na splošno pa še vedno obstajajo stereotipi, da zaposleni v javni upravi še vedno delajo premalo. Vodilno osebje bo izboljšalo motiviranost zaposlenih, če se bodo zagotovili ustrezni delovni pogoji, delovno okolje. Pomembno pa je, da bodo pravice posameznika zaščitene, delo pa temeljilo na moralnih in etičnih načelih. Meni, da je prav tako pomembno izobraževanje zaposlenih. Za vsako spremembo se je potrebno pravilno odzvat, za to pa potrebujemo znanje. Avtorica ne izključuje timskega dela ter ustrezno komuniciranje. Mnenja je, da je vodilno osebje tisto, ki mora poskrbeti za razvoj zaposlenih. Poda primer občine, kjer pravi, da vodilni motivirajo zaposlene na različne načine. Zaposleni so dokaj samostojni pri delu, vodilni pa jih ne preveč nadzirajo. Pove, da župan podaja svoje mnenje o njihovem delu, opozarja na napake ter pohvali za uspešno opravljeno delo. Zaradi spreminjanja zakonodaje se zaposleni udeležujejo izobraževanj. Avtorica pa še poudari, da so plače zakonsko omejene, zato vodilni pri tem nimajo velikega vpliva. Meni, da je poudarek tudi na sodelovanju različnih oddelkov, izmenjavi informacij ter timskemu delu pri npr. vodenju projektov. Uspehi jim tako dajo motivacijo za naprej. Zapisala pa je tudi, da ni nič tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. Zato je mnenja, da bi z uvedbo fleksibilnega delovnega časa bili bolj prijazni za uslužbence in njihove družine. Za zaključek pa pove, da različni načini motiviranja zaposlenih vodijo k uspešni, strankam dostopni upravi.

8. Motivacija zaposlenih v zasebnem sektorju-na primeru Pošte Slovenija d.d.

Nedavno nazaj sem v podjetju Pošta Slovenija d.d., ki sodi v zasebni sektor, opravila krajšo raziskavo na temo motivacija zaposlenih, kjer sem želela raziskati, kateri so ključni dejavniki motivacije pri zaposlenih zgoraj omenjenega podjetja.

Odločila sem se, da z dvema zaposlenima opravim intervju. Gre za metodo zbiranja podatkov med dvema osebama. Na eni strani je oseba, ki na podlagi pred nastavljenih vprašanj sprašuje intervjuvanca, ki nastopa na drugi strani. Intervju se lahko izvaja ustno, odgovore pa se lahko beleži ali s snemanjem ali pa z direktnim pisanjem na list.

Po opravljenima intervjujema sem prišla do različnih ugotovitev. V nadaljevanju interpretiram ugotovitve.

Intervjuvanca sta v intervjuju velikokrat izpostavila besede delo z ljudmi, pogovarjanje s strankami, vsakodnevno srečavanje z enimi in taistimi ljudi itd. Tukaj sta intervjuvanca izpostavila pozitivne lastnosti. Oba intervjuvanca svoje delo rada opravljata. Predvsem zaradi tega, ker gre za delo na terenu in ne za delo, ki poteka za štirimi stenami.

Intervjuvanca z veseljem opravljata svoje delo in svoje dolžnosti, saj pri delu sami odločajo o načinu in hitrosti dela. To pa ne pomeni, da pri delu niso hitri, nasprotno, delo mora biti opravljeno še v istem dnevu kar se da hitro in kakovostno. Plačevanje nadur delavci tukaj na poznajo.

Če se delo opravlja na terenu, se velikokrat soočamo z različni vremenskimi razmerami. Tako tudi intervjuvanca nista izjemi. Velikokrat imata težave, predvsem v času zime, saj so takrat po vaseh ceste zelo slabo očiščene. Ljudje pa se še vedno ne dovolj zavedajo, kakšno nevarnost predstavljajo odvezani psi. Oba dejavnika tako predstavljata ogroženost pri njunem delu.

Negativno na delavca vplivajo tudi tehnične težave pri delu, za katere pa so sami odgovorni, da jih sproti odpravljajo.

Zelo me je presenetilo, da je bila beseda plača oziroma redna plača zalo malokrat omenjena (samo enkrat). Pričakovala sem ravno nasprotno.

Gre za nenadzorovan način opravljanja dela, katerega intervjuvanca lepo izpostavita. Takšno delo je samostojno in na terenu nenadzorovano. Intervjuvanca izpostavita pohvalne besede s strani strank in pa s strani upravnice. Pravita, da sta takrat bolj motivirana, saj sta pohvalnih besed vesela.

Negativno na njihovo delo vpliva velika količina reklam, katere pa je potrebno zjutraj najprej razporediti za vsako pismonošo posebej. Šele za tem jih vsak posebej zlaga. To pa jim zavzame veliko časa.

Intervjuvanca povesta, da je delo včasih stresno ravno zaradi ljudi s katerimi se srečujeta na terenu. Slabi odnosi na več ravneh so vse bolj prisotni, tako z ostalimi pismonošami kot tudi z nadrejenimi. To pa zelo negativno vpliva na njuno razpoloženje.

Intervjuvanca sta mnenja, da je pri njihovem delu še vedno prisoten zastarel sistem dela in s tem tudi zastarela organizacija dela. Menita, da je čas, da se sistem pomakne naprej.

V teoretičnem delu sem omenila, da dejavniki motivacije na posameznike nimajo enakega vpliva. To pa pomeni, da jih lahko ločimo – nekateri dejavniki lahko pozitivno, nekateri pa negativno vplivajo na posameznikovo motivacijo na delovnem mestu.

V raziskovalnem primeru štejem, kot pozitivne dejavnike, naslednje:

  • delo z ljudmi,
  • delo na terenu,
  • veselje do dela,
  • redna plača,
  • samostojnost pri delu in
  • pohvalne besede.

Negativni dejavniki pa so naslednji:

  • slabe vremenske razmere,
  • napadi psov,
  • tehnične težave pri opravljanju dela na terenu,
  • velika količina reklam,
  • raznolikost ljudi na terenu,
  • slabi medsebojni odnosi na več ravneh in
  • zastarelost delovanja sistema.

9. Zaključek

V mojem primeru je težko primerjati primera. Prvo podjetje sodi v javni, drugo pa v zasebni sektor. Vsako podjetje tudi drugače poskrbi za zaposlene in jih drugače, odvisno od potreb ter situacije, motivira.

Če se osredotočim na moj primer raziskave, sem slušala ugotoviti, kateri so ključni dejavniki motivacije pri pismonošah. Ugotovila sem, da so tudi pri njihovem delu prisotni tako pozitivni kot tudi negativni dejavniki motivacije. Njiju veseli predvsem to, da gre za delo z ljudmi, da gre za delo na terenu, da imata veselje do dela, ki ga opravljata, da sta pri svojem delu samostojna in na terenu prepuščena samemu sebi. Veliko pa jima pomenijo tudi pohvalne besede. Negativno na njuno dela vplivajo predvsem slabe vremenske razmere, tu pa tam kakšen napad psov, velika količina reklam, tehnične težave pri opravljanju dela, raznolikost ljudi na terenu ter slabi medsebojni odnosi, tako med pismonošami kot tudi s svojimi nadrejenimi.

Pričakovala sem, da bosta intervjuvanca velikokrat izpostavila plačo, kar bi pomenilo, da je ravno plača eden tistih dejavnikov oziroma razlogov zakaj vsakodnevno prihajajo na svoje delovno mesto in opravljajo svoje dolžnosti, pa temu ni bilo tako.

Grilančeva, avtorica bloga na spletni strani Zavarovalnice Maribor je zapisala, da čas, v katerem živimo, od nas zahteva hitro odzivnost in nenehno prilagajanje. Recesija in z njo tudi kriza, sta mnoga podjetja postavili pred nove izzive. Predvsem je to opazno pri podjetjih, katera šepajo, pri katerih je prisotno pomanjkanje pravih vrednot. Vir konkurenčne prednosti naenkrat nista le sodobna tehnologija in kapital, ampak tudi usposobljeni in motivirani zaposleni. Ponovno lahko potrdimo, da so resnična vrednost podjetja njegovi zaposleni. Torej zaposleni, predani delu, so inovativni, z veseljem prihajajo na delo in ki jim je delo v užitek. To je kader s katerimi lahko podjetje tudi v kriznih časih ustvari dobiček ter je uspešno. Zaposleni tako ostajajo ponosni na svojega delodajalca in mu ostajajo zvesti tudi v času krize.
Meni, da bi motivacija v podjetje morala prinesti neko novo, dodano vrednost. Motivacijo bi bilo potrebno razumeti kot priložnost za vzpostavitev pravičnih plačnih sistemov, morebitne reorganizacije in pozitivnega delovnega okolja. Zaposlenim pa s tem vzbudi občutek pripadnosti in varnosti k podjetju.

Zato pa pozitivna naravnanost lahko veliko pomaga, kot to dokazuje tudi naslednji video posnetek, le verjeti moramo v sebe.